IZ POROČILA ŽIRIJE

Natečajno rešitev prepoznava izredno pestrost zdajšnjega prostorskega členjenja v območju zato ponuja izrazito mirno urbanistično ureditev v mejah podanih natečajnih gabaritnih omejitev. Takšen razmerje do prostora se nadaljuje s predlogom oblikovanja stavbnih mas na obeh straneh ceste, spoštljivim odnosom do prisotne arhitekturne dediščine slovenske moderne in poudarjeno zadržanim arhitekturnim izrazom. Z arhitekturnim oblikovanjem se tako ne ustvarja novi >znak< v prostoru, temveč se z kompozicijo vseh vertikal in volumnov, zdajšnjih in dodanih, ustvarja večja prostorska, urbanistična slika oziroma prostorski kompozicijski ansambel, v katerega se vključuje tudi stavba PCL na nasprotni strani Masarykove ceste. Zanimivo je, da za funkcioniranje takšnega sklopa rešitev ne vidi potrebe po formalistični postavitvi še četrtega stolpa v prostor parka med Slovensko in Tivolsko cesto, ki se ga tudi pri razmišljanjih o širšem prostoru rešitev ne dotika.

V urbanistični zasnovi sta vstopna stolpa prepoznana kot urbana poudarka, vendar tako, da se ne ustvarja >dvojček<, temveč asimetrična kompozicija. Rešitev za urejanje širšega prostora rešitev ne ponuja. Prometna ureditev ne spreminja zdajšnjega režima v območju, vstopi v podzemne garaže so z Dvoržakove, kjer se preuredi obstoječo rampo in Pražakove, predvidena so tudi tovorna dvigala. Zunanja ureditev parterja zahodnega dela predvideva povezovanje ploščadi od objekta Eurocentra do Slovenske ceste, pri čemer se na severni strani uredi nekakšen vrt stolpnice, na vzhodni strani pa gre za vzpostavitev enovitega parterja vseh objektov in piazzete v izteku Pražakove ceste.

Stolp na zahodni strani se vključuje v pretekla urejanja območja, vendar tako da, predvsem zaradi višine, prevzema dominantno prostorsko vlogo. Členjenost tlorisa, ki se odraža tudi v vertikali dosega sorazmerno vitkost oziroma eleganco, s katero nagovarja Miheličevo stolpnico.

Na vzhodni strani je predviden visok stolp z nižjim, členjenim objektom v višini telefonske centrale na zahodni strani stolpa Telekoma, tako da je višjim objektom v tem prostoru, tj. Telekoma in nove stolpnice dan podstavek oziroma zmeren višinski prehod od parterja do vertikalnih dominant.

Objekt stolpnice je zasnovan s skulpturalnim nagovorom v slogu klasične moderne. V osnovi je členjen na dva med seboj povezana volumna od katerih je južni višji. S členjenjem volumna objekta (dodajanje in odvzemanje stavbnih mas) je bila dosežena želja po jasni identiteti. V parterju se objekt odpira na severno ploščad.

Objekt je zasnovan kot monolitna AB konstrukcija, nadzemni del objekta je zasnovan z osrednjim AB jedrom in stebri. Stebri so betonski ali ponekod kovinske cevi zapolnjene z betonom. Medetažne konstrukcije so armiranobetonska plošče, brez vidnih preklad ali nosilcev. Možna je tudi izvedba plošč iz prednapetega betona. Za temeljenje je predvidena AB temeljna plošča. Fasada je steklena.

Poslovni del objekta sestavlja 15 etaž. Prostori različne globine so nanizani okoli osrednjega jedra. Ureditev omogoča razdelitev posameznih etaž med več uporabnikov.
Rezidenčni del je v petih nadstropjih, stanovanja so različnih velikosti.
Parkiranje je predvideno v štirih kleteh, kjer so tudi tehnični prostori, dostop je prek rampe iz Dvoržakove ulice. Možen je tudi dostop v prvo klet iz Eurocentra (sredi S2).

Zaradi naštetih kakovosti projekta,  je natečajna žirija sklenila ponujeni rešitvi podeliti prvo nagrado za urbanistično rešitev in enakovredno zvišano drugo nagrado za arhitekturno rešitev objekta S1.