| |
|
Avtorji:
Podjetji:
A.BIRO-AKKA
Avtorji arhitekture:
Blaž BABNIK ROMANIUK, univ. dipl. inž. arh., Cesta X/8, 1260 Ljubljana – Polje,
Matej BLENKUŠ, univ. dipl. inž. arh., Prijateljeva 11a, 1000 Ljubljana,
Miloš FLORIJANČIČ, univ. dipl. inž. arh., Štefanova 15, 1000 Ljubljana,
Klemen KOBAL, univ. dipl. inž. arh., Kocjanova 20, 4000 Kranj.
Sodelavci:
Anja CVETREŽNIK, Vrtnarska 8a, 5290 Šempeter pri Novi Gorici,
Peter KRAPEŽ, Cesta 35c, 5270 Ajdovščina,
Katja ŠEVERKAR, Brodarjev trg 7, 1000 Ljubljana.
Avtorji krajinske arhitekture:
Luka JAVORNIK, univ. dipl. inž. kraj. arh., Šmarska 58, 1291 Škofljica,
Ana KUČAN, univ. dipl. inž. kraj. arh., Pražakova 12, 1000 Ljubljana,
Eva ZUPAN, univ. dipl. inž. kraj. arh., Pod Lovrencem 6, 1351 Brezovica pri Ljubljani.
Soavtorji:
Andrej BAŠELJ, Sedejev trg 5, 5282 Cerkno,
Zaš BREZAR, Gradnikova 11, 6000 Kranj,
Miha SLEKOVEC, Ulica Mihaele Škapin 6, 6310 Izola.
Konzultanti za:
skakalnice: Klemen KOBAL, Kocjanova 25, 4000 Kranj,
tekaške naprave: Uroš PONIKVAR, Cesta Antona Bitenca 46, 1000 Ljubljana,
konstrukcije: Vojko KILAR, FA, Zoisova 12, 1000 Ljubljana,
promet: Špela SITAR, Tegainvest, Slovenčeva 97, 1000 Ljubljana,
urejanje voda: Rok FAZARINC,
grafično oblikovanje: BOTAS-STUDIOBOTAS, 1000 Ljubljana,
razsvetljavo: ARCADIA LIGHTWEAR.
|
IZ POROČILA OCENJEVALNE KOMISIJE
Prostorska zasnova v obliki teras sledi topografiji terena, osrednjo površino v veliki meri pušča prazno in tako omogoča večnamensko rabo za prireditve, dogodke, ali preprosto za doživljanje krajine z mogočnim prizorom gora in skakalnic.
Terase kot izpeljava plastnic postanejo organizacijski princip urejanja celotnega območja. Tribune kot elemente krajine pridobi z modulacijo zemljine pa vendar pri tem ohranja horizontalen značaj prostora. Terasasta ureditev definira znotraj enovitega prostora več podambientov, različnih površin in v drugačni relaciji proti drugim prostorom, kar zagotavlja
raznolikost dojemanja prostorskih sekvenc.
Vegetacija sledi obstoječemu stanju ter ohranja prazen osrednji prostor pod skakalnicami – funkcionalni in osrednji prostori so tlakovani.
Arhitekturna zasnova objektov nekako dopolnjuje zasnovo urejanja krajine, oziroma je izpeljana iz krajinske zasnove v smislu iskanja svoje logike tako v prostorski postavitvi znotraj plastnic kot z izbiro materialov, ki jih nabere kar na lokaciji sami. Arhitektura je izrazito zadržana, želi postati del krajine.
Projekt predlaga korekcijo smeri manjših skakalnic, predvsem z argumentom poenotenja celostne podobe prostora skakalnic. Prav tako projekt predlaga sprejemljivo možnost scenarijev izrabe lokacije.
Komisija je ocenila krajinsko ter urbanistično rešitev kot najprimernejšo med prispelimi, v kombinaciji z vsemi tehničnimi objekti skakalnic kot so stolpi ter zaletišča in vzletišča, ki jih projekt integrira v predlagano krajinsko zasnovo.
|